Čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda

Centralna čistilna naprava je locirana na skrajnem severu Mestne občine Slovenj Gradec, tako da lahko zbere večino odplak iz poseljenega dela.

Nahaja se na desnem bregu Mislinje, cca. 3 km dolvodno od mesta Slovenj Gradec, kjer je locirana tudi poslovno industrijska cona Pameče. Umeščena je na dokaj ozko zemljišče med regionalno cesto Slovenj Gradec in reko Mislinjo.

Je konvencionalna biološka čistina naprava z razpršeno biomaso, kapacitete 20.300 PE in povprečno hidravlično obremenitvijo 4466 m3/d.

Tehnologija čiščenja

Na centralni čistilni napravi Slovenj Gradec potekata mehanska in biološka obdelava komunalnih odpadnih vod s ciljem čiščenja in odstranjevanja nečistoč, organskih snovi, dušikovih in fosforjevih spojin ter dehidracija blata. Glede na rezultate analiz, izvedenih v okviru obratovalnega monitoringa, je na čistilni napravi možno tudi obarjanje fosforja. Čiščenje odpadnih vod na centralni čistilni napravi lahko razdelimo na dva ločena procesa:

• linija vode,
• linija blata.

Linija vode

Na čistilno napravo dotekajo odpadne vode po kanalizacijskem sistemu najprej na obstoječe fine grablje, katerih namen je odstranjevanje večjih mehanskih nečistoč, ki so prisotne v odpadni vodi. Mehanske nečistoče se zadržijo na rešetkah, ki imajo razmik 6 mm. Iz rešetke se mehanski delci avtomatično čistijo in se transportirajo v kompaktor. Tam se izločene snovi stisnejo, da vsebujejo čim manj vode, in se odlagajo v kontejner.

Odpadna voda se nato iz finih grabelj preliva v vhodno črpališče odpadnih vod, kjer jo po tlačnem cevovodu prečrpamo v prezračeni peskolov z maščobnikom. Namen črpališča je dvigniti odpadno vodo na najvišji nivo CČN, tako da lahko nemoteno odteka na naslednje tehnološke postopke.

V peskolovu s prezračenim maščobnikom se drobni mehanski delci usedejo na dno, medtem ko se plavajoče maščobe izločajo na površini v posebni kineti. Maščobe se s pomočjo površinskega tračnega strgala in polžnega transporterja odstranjujejo s površine in se odlagajo v kontejner. Izločeni pesek se z dna peskolova s pomočjo črpalke prečrpava v pralnik peska. Oprani pesek pa se odlaga v kontejner.
Na iztok iz peskolova je po potrebi predvideno še doziranje obarjalnega sredstva FeCl3, ki je namenjeno za obarjanje fosforja.

Odpadna voda iz peskolova odteka v razdelilni jašek, kjer se tok odpadne vode razdeli na dva dela ki tako odtekata v prezračevalna bazena. Hkrati se v razdelilni jašek dovaja tudi recikel aktivnega blata kjer se pomeša z odpadno vodo.

V prezračevalnih bazenih, ki sta krožne oblike, poteka biološko čiščenje v odpadni vodi raztopljenih organskih snovi, ki se odraža kot zmanjšanje koncentracij parametrov KPK in BPK5.

Biološko čiščenje odpadne vode poteka z delovanjem mešane kulture mikroorganizmov (aktivno blato, biomasa), ki za svoj metabolizem porabljajo organske snovi, raztopljene v odpadnih vodah. Pri tem mikroorganizmi rastejo in se razmnožujejo tako, da nastaja nova biomasa. Ti procesi se lahko odvijajo pri aerobnih in anaerobnih pogojih. Za zagotavljanje aerobnih pogojev se v bazene (reaktorje) umetno dovaja zrak (kisik).

V prezračevalnem bazenu izmenično potekata tudi proces prezračevanja (redukcija koncentracije ogljikovih spojin v odpadni vodi in nitrifikacija) ter proces denitrifikacije.

Odpadna voda v prezračevalnem bazenu kroži, tako da je popolnoma premešana. Za potrebe prezračevanja so na dnu bazenov nameščena membranska prezračevala, ki uvajajo v odpadno vodo zrak. V kompresorski postaji so nameščena tri puhala (dve delovni, eno rezervno) za dovajanje zraka. Kompresorska postaja je zvočno izolirana in zrak teče skozi dušilce zvoka. Odvečna toplota se odvaja z ventilatorjema skozi dušilce zvoka in se koristno uporabi v zimskem času.
Dovajanje zraka v prezračevalne bazene poteka s pomočjo merilnikov raztopljenega kisika. V odvisnosti od količine raztopljenega kisika v vodi kisikova sonda preko avtomatike vpliva na regulacijo in delovanje puhal. Delno očiščena odpadna voda skupaj z aktivnim blatom odteka iz prezračevanih bazenov preko preliva v naknadni usedalnik. V naknadnem usedalniku se aktivno blato posede, čiščena voda pa preko prelivnega roba odteka v merilno mesto. Merilno mesto omogoča merjenje količin odpadne vode in vzorčenje odpadne vode za potrebe spremljanja delovanja čistilne naprave in izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod. Opremljeno je z merilcem pretoka, temperature, s pH sondo in z avtomatskim vzorčevalnikom.

Linija blata

V naknadnem usedalniku se očiščena odpadna voda loči od usedlega aktivnega blata. Le to, se zbira v črpališču presežnega in povratnega blata. Plavajoče blato s površine usedalnika se s pomočjo krožnega mostnega strgala posnema ter zbira v črpališču plavajočega blata. Povratno blato se kot recikel črpa s črpalko nazaj v razdelilni jašek, kjer se pomeša z odpadno vodo. Presežno blato se s črpalko presežnega blata prečrpava v zgoščevalnik blata, kjer se ob anaerobnih pogojih zgošča nekaj dni. Pretoke povratnega in presežnega blata reguliramo tako, da se doseže ustrezna koncentracija blata v prezračevalnih bazenih.
Blato se v zgoščevalniku useda, izločena blatenica pa preko odcejalnika odteka nazaj v naknadni usedalnik. Blato iz zgoščevalnika se prečrpava na centrifugo za dehidracijo blata. Dehidrirano blato se iz centrifuge s pomočjo spiralnega transporterja odlaga v 7m3 kontejnerje.

Na napravi poteka mehansko in biološko čiščenje odpadne vode ter obdelava oz. dehidracija blata.

Komunalna čistilna naprava Mislinja je dimenzionirana za 2700 populacijskih enot (PE). Čiščenje komunalne odpadne vode na čistilni napravi poteka s postopkom SBR tehnologije (sequencing batch reactor – sekvenčni šaržni reaktor). Celoten proces čiščenja, tako biološko čiščenje, kot usedanje se izvaja v istem reaktorju in poteka v dveh bazenih.

Odpadna voda doteka v vhodno črpališče, kjer so nameščene grobe in fine grablje, ki odstranijo mehanske delce. Iz finih grabelj se odpadna voda preliva v prezračeni peskolov z lovilnikom maščob, kjer se odstranijo pesek in maščobe. Odpadna voda izmenično doteka po cevovodu v dva bazena. Začne se faza polnjenja in prezračevanja bazenov. Na vtokih v oba bazena so nameščeni t.i. selektorji, ki poskrbijo za pravilen izbor mikroorganizmov, ki se dovajajo v vodo in jo postopoma očistijo. Selektorji omogočajo, da se organske snovi iz odpadne vode, hitro odstranijo.

Vodna gladina v bazenih niha tako, kot se bazena izmenično polnita oz. praznita. Ko gladina vode v enem bazenu miruje, se blato useda in odvaja, gladina vode v drugem bazenu niha, saj se v bazen dovaja zrak, ki omogoča razvoj ustreznih mikroorganizmov. Prezračevanje ni enakomerno. Na začetku je manj intenzivno, nato intenzivnost postopoma narašča. To omogoča t.i. kompresorska postaja, v kateri sta nameščeni dve puhali za prezračevanje bazenov. Razvija se vse več mikroorganizmov. Po dokončanju faze polnjenja in prezračevanja, se prične faza posedanja blata. Blato se poseda na dno bazena, od koder se prečrpa v zgoščevalec in zalogovnik blata. Obdelava blata se nadaljuje v napravi za zgoščevanje blata.

Zadnji korak v postopku čiščenja odpadne vode je faza praznjenja. Očiščena voda se iz bazena odstrani v iztočni kanal in v reko Mislinjo.