Pogosta vprašanja in odgovori

Za zagotavljanje mikrobiološko ustrezne pitne vode izvajamo na sistemih redno ali občasno dezinfekcijo pitne vode s kloriranjem.

Kloriranje pitne vode je najpogosteje uporabljen postopek dezinfekcije in je hkrati z minimalnimi koncentracijami preostalega – rezidualnega klora v pitni vodi tudi pokazatelj uspešnosti dezinfekcije in posredno dokaz, da je voda mikrobiološko varna.

Bela obarvanost pitne vode, ki jo natočimo v kozarec, ni posledica klora v vodi, kot zmotno mislijo nekateri porabniki. Prisotnosti klora v vodi vizualno ne moremo zaznati.

Bela obarvanost je zgolj fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Ob iztekanju vode iz pipe se pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. Če takšno belo vodo natočimo v kozarec, lahko že po nekaj trenutkih opazimo, da se voda v kozarcu počasi zbistri (opazimo dvigovanje mehurčkov proti površini).

Občasno lahko iz pipe priteče rjavo – rdeče obarvana pitna voda. Takšna obarvanost je lahko posledica različnih dejavnikov:

• Najpogosteje opazimo rjavo obarvanost vode zjutraj ali po daljši neuporabi vode (na primer, ko pridemo iz službe ali smo dlje časa odsotni). V kolikor ta pojav opazimo, izperimo hišno vodovodno omrežje. To storimo tako, da vodo pustimo na končnem mestu prosto teči vsaj 10 minut, da obarvanost izgine.
• Uporabi manj kvalitetnih pocinkanih železnih cevi v hišnem omrežju, ki rjavijo.
• Obarvanosti, ki se pojavi po večjih popravilih okvar na hišnem ali javnem vodovodnem omrežju.
• Prisotnosti železa in mangana v pitni vodi. Železo in mangan se v vodi nahajata v topni obliki, ob prisotnosti kisika pa preideta v netopno obliko in se izločita v obliki usedlin rje, ki se nabira v notranjosti vodovodnih cevi in povzroča rjave sledi na umivalnikih. Same po sebi usedline za zdravje niso škodljive, vendar pa so v višjih koncentracijah že zaradi vizualnega učinka, nezaželene.

Trdoto vode povzročajo kalcijevi in magnezijevi ioni. Čim več kot jih naravna voda raztopi iz prsti in kamnin, tem trša je.

Poznamo začasno trdoto vode, ki se izloči pri prekuhavanju vode in trajno trdoto vode, ki ostane v vodi tudi po prekuhavanju.
Pri segrevanju vode (nad 50°C) se iz vode izločijo kalcijevi in magnezijevi karbonati, ki so v vodi netopni in se nalagajo na stenah posode v obliki belega trdega ostanka oziroma "vodnega kamna".

Trdota vode je največkrat izražena v nemških trdotnih stopinjah (°dH), kjer ena stopinja pomeni vsebnost 10 mg kalcijevega oksida na liter vode.

Lestvica trdote vode:

Porabniki ob nabavi novih pomivalnih strojev, parnih likalnikov in podobnih aparatov pogosto postavljajo vprašanja v zvezi z trdoto vode na vodovodnem sistemu.

Trdota vode na vodovodnih sistemih, ki jih upravlja Komunala Slovenj Gradec:

V okviru delovanja javne blagajne Mestne občine Slovenj Gradec je možno plačilo položnic Komunale Slovenj Gradec brez plačila bančne provizije na

Hranilnici LON, PE Slovenj Gradec, Cankarjeva ulica 1.