Določitev korekturnih faktorjev je bila zakonska zahteva v Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur.l.RS, št. 7/2010), ki je bila možna le na osnovi analize toplotnih izgub za vsak posamezen del stavbe. Skupne toplotne izgube (transmisijske in ventilacijske) so se glede na zahteve tega pravilnika lahko določile na enega od naslednjih načinov:
- na osnovi že izračunanih (določenih) toplotnih izgub s projektom centralnega ogrevanja;
- na osnovi zahtev standarda SIST EN 12831;
- na osnovi vrednosti, pridobljenih v praksi na primerljivih stavbah z upoštevanjem pravil tehnike.
Vse do leta 2015 je bila zakonodaja, ki je povezana z določitvijo korekturnih faktorjev slabo definirana. Praviloma se je določala na osnovi vrednosti, pridobljenih v praksi, ki pa nima strokovne podlage. Rezultat tega je, da so lahko korekturni faktorji določeni napačno. Zavedati se je treba, da je vsaka stavba specifična tako v pogledu tipov in velikosti stanovanj, njihove lege v stavbi, orientiranosti in toplotnih prehodnosti (U vrednosti) njihovega toplotnega ovoja.
Korekturni faktorji v veliki meri vplivajo na konkretne stroške stanovalcev, zato je potrebno za verodostojen in pravičen izračun upoštevati vsa pravila gradbene fizike. Te slabosti odpravlja novi Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS, št. 82 /2015), ki je pričel veljati 4. 11. 2015 in spremenjen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS, št. 61/2016). Pravilnik v skladu z Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti določa način merjenja toplote ter način delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli s skupnim sistemom ogrevanja in v primerjavi s prejšnjim uvaja kar nekaj novosti, ena izmed njih je tudi drugačna določitev korekcijskih faktorjev zaradi vpliva lege posameznega dela stavbe.
Po novem lastniki stanovanj ne morejo več imeti možnosti vplivati na določitev korekcijskih faktorjev, saj jih mora izračunati za to usposobljen strokovnjak. Za vsako posamezno stanovanje se določi zunanji ovoj, izračunajo se toplotne izgube skozi ta ovoj ter izgube zaradi prezračevanja. Tako bi morali stanovalci pooblastiti upravnika, da v njihovem imenu za njihov račun pri usposobljenem strokovnjaku naroči korekcijo obstoječih faktorjev v skladu z veljavno zakonodajo.
Način izračuna je določen na podlagi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah in predpisa, ki ureja podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice. Preračun se naredi s pomočjo računalniškega programa, ki upošteva Tehnično smernico TSG-1-004:2010. V primeru izračuna korekturnih faktorjev se lahko kot nadgradnja izdela tudi energetska izkaznica stavbe, saj temelji njena izdelava na enakih predpisih in smernicah, pri čemer je potrebno prilagoditi pristop k izdelavi energetske izkaznice, kot bi bil, če se izdeluje samo energetska izkaznica stavbe, saj je potrebno stavbo razdeliti na ogrevalne cone, ki prestavljajo posamezne obračunske dele v stavbi. Dosedanji korekturni faktorji se lahko uporabljajo do 1. 1. 2025, oziroma do izvedbe posegov na ovoju stavbe, ki imajo vpliv na toplotne izgube. V praksi to pomeni, da bo potrebno nove korekcijske faktorje določiti vedno ob izvedbi kateregakoli ukrepa na ovoju stavbe, ki se je/bo izvedel od decembra 2015 dalje (toplotno izolacijske fasade ali izolacije strehe oziroma podstrešja, kleti, ipd.).
Poleg pravilnejših korekturnih faktorjev, ki bodo določeni računsko in ne več izkustveno, ima novi način določanja korekturnih faktorjev še eno prednost, ker se mora uporabiti vedno, ko se na stavbi izvedejo ukrepi, ki vplivajo na toplotne izgube objekta. Za investicije je praviloma potrebno večinsko soglasje solastnikov nepremičnine, ki pa se za določene ukrepe niso odločali, ker večina v teh ukrepih ni videla konkretnih prihrankov. Tako na primer pri ukrepu dodatne toplotne izolacije stropa proti podstrešju ali talne plošče proti neogrevani kleti stanovalci v vmesnih etažah niso bili deležni pravičnih deležev prihrankov (saj se niso spremenili korekturni faktorji, čeprav se je spremenila toplotna prehodnost zunanjega ovoja), kar pa bo z novim načinom določitve korekcijskih faktorjev odpravljeno, saj bo vsako stanovanje v stavbi deležno določenega deleža prihranka po izvedbi ukrepa s spremembo korekcijskega faktorja.
Vabim na ogled nove spletne strani www.rrt-koda.si!
- energetski pregledi stavb (preliminarni, razširjeni, specialni);
- izračuni korekcijskih faktorjev;
- izdelava projektov za zmanjšanje priključne moči za odjem toplote;
- termografski pregledi objektov;
- redni pregledi klimatskih sistemov nad 12 kW;
- energetske izkaznice;
- energetsko svetovanje ENSVET;
- izdelava PEP (projekti celovite energetske prenove);
mag. Damjan Korošec, univ.dipl.inž.str.
direktor
RRT KoDa d.o.o.
Strnadova ulica 8, 2380 Slovenj Gradec
T/F: +386 (0)2 88 43 051
M: +386 (0)68 138 909
E: damjan.korosec@rrt-koda.si
W: www.rrt-koda.si