Nov »Pravilnik o načinu delitve in obračuna stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli«, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 82/2015 prinaša določene novosti pri načinu merjenja in delitvi stroškov za toploto, obračunu stroškov za toploto in opredeljuje obveznosti izvajalca delitve in izvajalca obračuna stroškov.
Ker se v medijih pojavljajo napačna tolmačenja 18. člena, ministrstvo, pristojno za energijo, podaja podrobnješa pojasnila glede delitve stroškov za toploto ob nezadostnem obsegu podatkov. Dodan je tudi praktičen izračun za primer obračuna po delilnikih in po površini.
Osnovno načelo sistema delitve stroškov za energijo temelji na pravičnosti.
Toplota fizično prehaja med posameznimi deli stavb in preko cevi skupnega ogrevalnega sistema in tega ni mogoče preprečiti, zato se posamezni deli stavb delno grejejo tudi v primeru, če je stanovanje neogrevano oziroma so zaprti radiatorji.
Analiza je pokazala, da so življenjske razmere še primerne za bivanje na ravni 40 % povprečne porabe toplote (pri manjši porabi bi bilo stanovanje preveč hladno, da bi lahko v njem bivali). Iz tega izhaja, da če se porabi manj kot 40 % povprečja (oz. porabe na m2 v stavbi), pomeni, da se je stanovanje grelo na račun toplote iz drugih delov. Torej delitev stroškov ogrevanja glede na merilnike ni pravična.
Osnovni princip delitve stroškov je enak kot v starem pravilniku: del stroškov se deli po ogrevani površini, del pa po porabniških deležih, to je v razmerju odčitkov delilnikov. Novo je le to, da se v primeru če je posameznih delov stavb (stanovanj) z vgrajenimi delilniki, ki nič ali malo ogrevajo (če je za posamezni del stavbe porabniški delež manjši od 40 % deleža ogrevane površine istega posameznega dela stavbe), več kot 50 % skupne ogrevane površine, se obračun delitve stroškov izvede v celoti po površini stanovanj (za celotno stavbo). S tem se vključuje transmisijski prehod toplote, ki prehaja iz sosednjih ogrevanih stanovanj v stanovanje, ki ima porabo manjšo od minimalno potrebne, in pa prehod toplote skozi cevi skupnega ogrevalnega sistema. Delež te toplote je po oceni za enoto, ki ni ogrevana, na ravni 40 % deleža ogrevane površine. Pravilnik tako še vedno spodbuja varčevanje, ne pa pretirano varčevanje, ki bi lahko privedlo do poslabšanja bivalnih razmer (vlaga, plesen...) in posledično tudi negativne vplive na zdravje stanovalcev.
Z 18. členom smo popravili anomalije, ki smo jih zaznali pri izvajanju starega Pravilnika, t.j. prehodna obdobja, ko je zunaj še toliko toplo, da ogreva stanovanje le manjši del stanovalcev, ali pa v primerih, ko je v stavbi veliko praznih stanovanj ali t. i. "vikend" stanovanj in manjši del posameznih delov stavb (stanovanj) ogreva celotno stavbo. V teh primerih so lastniki stanovanj, ki so se ogrevala, plačevali pretežni del stroškov ogrevanja celotne stavbe, ostala stanovanja pa so se poenostavljeno povedano "grela na tuj račun".
V primeru, da bo obračun stroškov izveden po površini, je potrebno povedati da, če jih bo večina varčevala, bo strošek ogrevanja celotne stavbe nižji in posledično bo strošek ogrevanja posameznega stanovanja nižji. Če torej stanovanja z malo porabo toplote skupaj obsegajo manj od 50 % skupne ogrevane površine, se obračun delitve stroškov izvede po delilnikih v skladu z ostalimi določbami pravilnika.
Primer obračuna stroškov za toploto v stanovanjski stavbi z več posameznimi deli
V tabelah na povezavah je prikazan primer stanovanjske stavbe z 10 stanovanji, za katero imajo lastniki dogovorjen sistem delitve stroškov v razmerju 20 % po površini in 80 % po delilnikih.
Poleg navedenega je potrebno poudariti, da so večstanovanjske stavbe projektirane kot celota, torej za primer, da se ogrevajo vsa stanovanja. Torej posamezna neogrevana stanovanja predstavljajo neke vrste anomalijo, ki jo je treba upoštevati pri pravični razdelitvi stroškov ogrevanja. In drugo dejstvo, v večstanovanjskih stavbah sostanovalci sobivajo, zato morajo biti stroški tudi pravično razporejeni, kar pa vključuje tudi delno “socializacijo” stroškov oziroma enostavno povedano, gre za skupno rabo stavbe, zato tudi toplota, ki prehaja med enotami, ne more biti obračunana le po porabi glede na delilnike.